ščváti

Old Czech

Etymology

Inherited from Proto-Slavic *ščьvati.

Pronunciation

• IPA^(key): (13^th CE) /ˈʃt͡ʃʋaːci/
• IPA^(key): (15^th CE) /ˈʃt͡ʃvaːci/

Verb

ščváti impf

1. to incite
   • 1472, Ezopovy bajky‎^[1]:

     Když zloděje v domu čiji,
     štěkáním naň lidi štiji.

     (please add an English translation of this quotation)

Conjugation

Conjugation of ščváti (class V)

infinitive	supine	verbal noun
ščváti	ščvat	ščvánie

	Present			Imperative
	Singular	Dual	Plural	Singular	Dual	Plural
1st person	ščuju	ščujevě (-va)	ščujem (-me/-my)	–	ščujvě (-va)	ščujme (-my)
2nd person	ščuješ	ščujeta	ščujete	ščuj	ščujta	ščujte
3rd person	ščuje	ščujeta	ščujú	ščuj	ščujta	ščujte

	Sigmatic aorist			Imperfect
	Singular	Dual	Plural	Singular	Dual	Plural
1st person	ščvach	ščvachově (-va)	ščvachom (-me/-my)	ščvách, ščujiech	ščváchově, ščujiechově (-va)	ščváchom, ščujiechom (-me/-my)
2nd person	ščva	ščvasta (-šta)	ščvaste (-šte)	ščváše, ščujieše	ščvášta, ščujiešta (-sta)	ščvášte, ščujiešte (-ste)
3rd person	ščva	ščvasta (-šta)	ščvachu	ščváše, ščujieše	ščvášta, ščujiešta (-sta)	ščváchu, ščujiechu

	L-participle			Passive participle
	Singular	Dual	Plural	Singular	Dual	Plural
Masculine	ščval	ščvala	ščvali	ščván	ščvána	ščváni
Feminine	ščvala	ščvale	ščvaly	ščvána	ščváně	ščvány
Neuter	ščvalo	ščvale	ščvala	ščváno	ščváně	ščvána

	Nt-participle			S-participle
	Singular	Dual	Plural	Singular	Dual	Plural
Masculine	ščujě	ščujúce		ščvav	ščvavše
Feminine	ščujúci			ščvavši
Neuter	ščujě, ščujúci			ščvav, ščvavši

Note: This table shows the most common forms of ščváti around the 13th/14th century. See also Appendix:Old Czech verbs and Appendix:Old Czech pronunciation.

Derived terms

• poščvati

Descendants

• Czech: štvát

Further reading

• Jan Gebauer (1903–1916) “ščváti”, in Slovník staročeský (in Czech), Prague: Česká grafická společnost "unie", Česká akademie císaře Františka Josefa pro vědy, slovesnost a umění