ščekati

Old Czech

Etymology

Inherited from Proto-Slavic *ščekati.

Pronunciation

• IPA^(key): (13^th CE) /ˈʃt͡ʃɛkaci/
• IPA^(key): (15^th CE) /ˈʃt͡ʃɛkaci/

Verb

ščekati impf

1. to bark

   Synonyms: havati, blektati

Conjugation

Conjugation of ščekati (class V)

infinitive	supine	verbal noun
ščekati	ščekat	ščekánie

	Present			Imperative
	Singular	Dual	Plural	Singular	Dual	Plural
1st person	ščekaju	ščekávě (-va)	ščekám (-me/-my)	–	ščekajvě (-va)	ščekajme (-my)
2nd person	ščekáš	ščekáta	ščekáte	ščekaj	ščekajta	ščekajte
3rd person	ščeká	ščekáta	ščekajú	ščekaj	ščekajta	ščekajte

	Sigmatic aorist			Imperfect
	Singular	Dual	Plural	Singular	Dual	Plural
1st person	ščekach	ščekachově (-va)	ščekachom (-me/-my)	ščekách, ščekajiech	ščekáchově, ščekajiechově (-va)	ščekáchom, ščekajiechom (-me/-my)
2nd person	ščeka	ščekasta (-šta)	ščekaste (-šte)	ščekáše, ščekajieše	ščekášta, ščekajiešta (-sta)	ščekášte, ščekajiešte (-ste)
3rd person	ščeka	ščekasta (-šta)	ščekachu	ščekáše, ščekajieše	ščekášta, ščekajiešta (-sta)	ščekáchu, ščekajiechu

	L-participle			Passive participle
	Singular	Dual	Plural	Singular	Dual	Plural
Masculine	ščekal	ščekala	ščekali	—	—	—
Feminine	ščekala	ščekale	ščekaly	—	—	—
Neuter	ščekalo	ščekale	ščekala	—	—	—

	Nt-participle			S-participle
	Singular	Dual	Plural	Singular	Dual	Plural
Masculine	ščekajě	ščekajúce		ščekav	ščekavše
Feminine	ščekajúci			ščekavši
Neuter	ščekajě, ščekajúci			ščekav, ščekavši

Note: This table shows the most common forms of ščekati around the 13th/14th century. See also Appendix:Old Czech verbs and Appendix:Old Czech pronunciation.

Descendants

• Czech: štěkat

Further reading

• Jan Gebauer (1903–1916) “ščekati”, in Slovník staročeský (in Czech), Prague: Česká grafická společnost "unie", Česká akademie císaře Františka Josefa pro vědy, slovesnost a umění