voščiti

Slovene

Etymology

Borrowed from Old High German wunsken, wunscen (“to choose, wish, desire”). Cf. Serbo-Croatian приу̀штити, priùštiti.

Pronunciation

• IPA^(key): /ʋɔʃt͡ʃìːti/, /ʋɔʃt͡ʃíːti/, /ʋòːʃt͡ʃiti/

Verb

voščīti or vọ́ščiti impf or pf

1. to wish

   Voščil si je dobro jutro. ― He wished himself a good morning.

2. to congratulate

   Voščila mu je rojstni dan. ― She congratulated him on his birthday.

Inflection

-iti -im (AP b)
infinitive	voščīti, vọ́ščiti
1st singular	vọ́ščim
infinitive	voščīti, vọ́ščiti			voščit
supine	vọ́ščit
verbal noun	vọ́ščenje, voščénje
	participle			converb
present	voščȅč			—
past	vọ́ščen, voščȅn			—
l-participle	masculine		feminine		neuter
singular	vọ́ščił		voščȋla		voščílo
dual	voščíla		voščíli		voščíli
plural	voščíli		voščíle		voščíla
	present			imperative
1st singular	vọ́ščim			—
2nd singular	vọ́ščiš			vọ́šči
3rd singular	vọ́šči			—
1st dual	vọ́ščiva			vọ́ščiva, voščȋva
2nd dual	vọ́ščita			vọ́ščita, voščȋta
3rd dual	vọ́ščita			—
1st plural	vọ́ščimo			vọ́ščimo, voščȋmo
2nd plural	vọ́ščite			vọ́ščite, voščȋte
3rd plural	vọ́ščijo			—

Derived terms

• nevoščljiv
• voščílo
• privoščīti

Further reading

• “voščiti”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran