гожь

Old Novgorodian

Etymology

First attested in c. 1220‒1240. Inherited from Proto-Slavic *goďь.

Adjective

гожь • (gožĭ)

1. suitable, convenient, pleasant

Declension

Short declension of гожь (soft o/a stem)

	singular			dual			plural
	masculine	neuter	feminine	masculine	neuter	feminine	masculine	neuter	feminine
nominative	гожь gožĭ	гожѥ gožje	гожꙗ gožja	гожꙗ gožja	гожи goži		гожи goži	гожꙗ gožja	гожѣ gožě
genitive	гожꙗ gožja		гожѣ gožě	гожю gožju			гожь gožĭ
dative	гожю gožju		гожи goži	гожѥма gožjema		гожꙗма gožjama	гожѥмъ gožjemŭ		гожꙗмъ gožjamŭ
accusative	гожь gožĭ	гожѥ gožje	гожѭ gožjǫ	гожꙗ gožja	гожи goži		гожѣ gožě	гожꙗ gožja	гожѣ gožě
instrumental	гожѥмь gožjemĭ		гожѥѭ gožjejǫ	гожѥма gožjema		гожꙗма gožjama	гожи goži		гожꙗми gožjami
locative	гожи goži		гожи goži	гожю gožju			гожихъ gožixŭ		гожꙗхъ gožjaxŭ
vocative	гожь gožĭ	гожѥ gožje	гожꙗ gožja	гожꙗ gožja	гожи goži		гожи goži	гожꙗ gožja	гожѣ gožě

Long declension of гожь (soft o/a stem)

	singular			dual			plural
	masculine	neuter	feminine	masculine	neuter	feminine	masculine	neuter	feminine
nominative	гожьи gožĭi	гожѥѥ gožjeje	гожꙗꙗ gožjaja	гожꙗꙗ gožjaja	гожии gožii		гожии gožii	гожꙗꙗ gožjaja	гожѣѣ gožějě
genitive	гожѥго gožjego		гожѣѣ gožějě	гожюю gožjuju			гожихъ gožixŭ
dative	гожѥмоу gožjemu		гожии gožii	гожима gožima		гожима gožima	гожимъ gožimŭ		гожимъ gožimŭ
accusative	гожьи gožĭi	гожѥѥ gožjeje	гожѭѭ gožjǫjǫ	гожꙗꙗ gožjaja	гожии gožii		гожѣѣ gožějě	гожꙗꙗ gožjaja	гожѣѣ gožějě
instrumental	гожимь gožimĭ		гожѥѭ gožjejǫ	гожима gožima		гожима gožima	гожими gožimi		гожими gožimi
locative	гожѥмь gožjemĭ		гожии gožii	гожюю gožjuju			гожихъ gožixŭ		гожихъ gožixŭ
vocative	гожьи gožĭi	гожѥѥ gožjeje	гожꙗꙗ gožjaja	гожꙗꙗ gožjaja	гожии gožii		гожии gožii	гожꙗꙗ gožjaja	гожѣѣ gožějě

Further reading

• “гожь”, in Берестяные грамоты – Национальный корпус русского языка [Birchbark Letters – Russian National Corpus], https://ruscorpora.ru/, 2003–2025