absurden

From Wiktionary, the free dictionary
Jump to navigation Jump to search

German

[edit]

Pronunciation

[edit]
  • Audio:(file)

Adjective

[edit]

absurden

  1. inflection of absurd:
    1. strong genitive masculine/neuter singular
    2. weak/mixed genitive/dative all-gender singular
    3. strong/weak/mixed accusative masculine singular
    4. strong dative plural
    5. weak/mixed all-case plural

Slovene

[edit]

Pronunciation

[edit]

Adjective

[edit]

absȗrdən (comparative bȍlj absȗrdən or absȗrdnejši, superlative nȁjbolj absȗrdən or nȁjabsȗrdnejši)

  1. absurd

Inflection

[edit]
The diacritics used in this section of the entry are non-tonal. If you are a native tonal speaker, please help by adding the tonal marks.
Hard
masculine feminine neuter
nom. sing. absúrden absúrdna absúrdno
singular
masculine feminine neuter
nominative absúrden ind
absúrdni def
absúrdna absúrdno
genitive absúrdnega absúrdne absúrdnega
dative absúrdnemu absúrdni absúrdnemu
accusative nominativeinan or
genitive
anim
absúrdno absúrdno
locative absúrdnem absúrdni absúrdnem
instrumental absúrdnim absúrdno absúrdnim
dual
masculine feminine neuter
nominative absúrdna absúrdni absúrdni
genitive absúrdnih absúrdnih absúrdnih
dative absúrdnima absúrdnima absúrdnima
accusative absúrdna absúrdni absúrdni
locative absúrdnih absúrdnih absúrdnih
instrumental absúrdnima absúrdnima absúrdnima
plural
masculine feminine neuter
nominative absúrdni absúrdne absúrdna
genitive absúrdnih absúrdnih absúrdnih
dative absúrdnim absúrdnim absúrdnim
accusative absúrdne absúrdne absúrdna
locative absúrdnih absúrdnih absúrdnih
instrumental absúrdnimi absúrdnimi absúrdnimi

Derived terms

[edit]

Further reading

[edit]
  • absurden”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran